Štefanovo v Stranski vasi

Blagoslov konjev in konjenikov v Stranski vasi

Ime Štefan izhaja iz latinskega imena Stephanus, kar pomeni venec, krona, predvsem pa častni zmagovalni venec. Rodil se je v istem času kot Jezus Kristus v Palestini in umrl mučeniške smrti okoli leta 36 ali 37. Svetopisemski pisatelj Apostolskih del navaja, da je bil Štefan velik in sijajen govorec z močno karizmo, ki je bila glavni razlog, da so ga brez razprave obsodili na smrt s kamenjanjem. Zapis navaja, da sodnik ni prenesel pogleda na Štefanov žareč obraz in goreč zagovor proti obtožbam krivih prič.

Najpogosteje Svetega Štefana upodabljajo kot mladega diakona s kamni v gubah obleke ali pa jih nosi na knjigi.

Sveti Štefan je zavetnik konj, konjarjev in kočijažev, pa tudi kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev in  kletarjev. Je tudi priprošnjik proti glavobolu, bolečinam zaradi želodčnih in ledvičnih kamnov, zbadanju in obsedenosti ter za srečno zadnjo uro.

Kot priljubljen ljudski svetnik je zaslužen, da so se ob njegovem godu razvili številni običaji. Najpogostejši je blagoslavljanje soli, vode in konjev. Ta običaj že več let obujamo tudi v Stranski vasi. Tako je bilo tudi danes. Blagoslova se je po sveti maši udeležilo okrog 12 konjev in konjenikov. Gospod Janez Demšar je blagoslovil sol in vodo, na koncu pa še konje.

Obred je bil zanimiv tudi za ostale vernike, predvsem otroke, ki so vedno navdušeni nad lepoto te plemenite živali, ki so jo nekoč uporabljali predvsem za delo, danes pa je namenjena športu, ali pa zgolj ljubiteljski reji.

Andreja Bartolj Bele