Podružnična cerkev svetega Vida na Ljubnu

Na vrhu razglednega Ljubna (546 m), katerega prisojna pobočja pokrivajo lepo obdelani vinogradi, stoji cerkev, posvečena svetemu Vidu, in označuje mejo treh župnij. Nekateri trdijo, da poteka meja ravno čez cerkev: prezbiterij z oltarjem stoji v župniji Šmihel, ladja v župniji Dolenjske Toplice, mežnarija pa v župniji Vavta vas.

Cerkev so obiskovali romarji od blizu in daleč. O tem priča tudi njim namenjena, k vzhodni steni prislonjena odprta lopa, ki zakriva pritličje zvonika. Ob velikih praznikih, ko je bilo romarjev toliko, da niso mogli v cerkev, je duhovnik maševal kar pri oltarju v lopi, verniki pa so se zgrnili na zelenici ob cerkvi.
Podružnica sv. Vida se beli sredi razkošnega poletnega zelenja. Zvonik z neogotsko oblikovno streho se razgleduje po skrbno obdelanih poljih v dolini. Njegovo lepoto poudarjajo iz sivega kamna oblikovani delilni venci in bifore.

Cerkev sv. Vida se v pisanih virih prvič omenja leta 1477. Janez V. Valvasor omenja cerkev kot podružnico šmihelske župnije v Slavi Vojvodine Kranjske (leta 1689).

Do leta 1871 je imela cerkev tri oltarje, glavnega in dva stranska. Leta 1869 je podobar Matija Tomec izdelal nov glavni oltar, zato so čez 2 leti odstranili oba stranska.

Glavni oltar je izdelan v slogu, v katerem prepoznamo posamezne stilne elemente romanike, gotike in renesanse. V osrednji niši ima častno mesto sveti Vid, upodobljen kot na oblaku klečeč mladenič. Kotel, predmet njegovega mučeništva, je komaj viden. Svetnik milega mladeniškega obraza sklepa roke v molitvi in se zazira v nebo. Od tam prinašata angela cvetlični venec, s katerim ga bosta kronala. V stranskih nišah sta upodobljena kipa svetega Jožefa z lilijo in svetega Jerneja. Sveti Jožef je zavetnik mizarjev in delavcev, sveti Jernej pa med drugim zavetnik kmetov in vinogradnikov ter priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.

Na stranskih lokih stojita celopostavna kipa dveh škofov. Na levem loku je sveti Erazem, ki v eni roki drži škofovsko palico, v drugi pa atribut mučeništva - na vreteno navito črevesje. Verniki so se mu priporočali za pomoč pri notranjih, predvsem trebušnih boleznih. Na desnem loku stoji eden od štirinajstih priprošnjikov v sili, sveti Blaž. K njemu se zatekajo po pomoč pri boleznih grla. Oba kipa kažeta baročne stilne značilnosti iz časa okoli leta 1700.
Na hrbtni strani oltarja so številni podpisi romarjev, ki so tako želeli potrditi svoj obisk priljubljene božje poti.
Skromno cerkveno opremo dopolnjuje peterokotna prižnica s štirimi podobami evangelistov in sliko sv. Pavla.

Do leta 1917 so v zvoniku viseli trije bronasti zvonovi, ki so jih pobrali med prvo svetovno vojno. Po vojni je bil kupljen nov železni zvon, ki ga je izdelala Kranjska industrijska družba, drug zvon z letnico 1922, ki je bil kupljen v Šentjoštu nad Horjulom, pa je bil potegnjen v zvonik leta 1989.