Zaključek verouka v Stranski vasi

Končalo se je še eno veroučno leto. Veroukarji v Stranski vasi so ob ponedeljkih pridno hodili k verouku. Bili so zelo uspešni in poleg redne snovi so se naučili še veliko drugih stvari. Sodelovali so tudi pri zahvalni maši, pripravili božičnico in vodili križev pot.

Za konec veroučnega leta pa smo se odpravili na Mehovo. Izpred gasilskega doma na Lakovnicah smo po cesti krenili proti Jurni vasi. Pred vasjo smo zavili desno na označeno kolovozno pot, ki nas je skozi polja in travnike pripeljala v gozd. Po smrekovem gozdu smo se počasi vzpenjali do ceste, ki pelje iz Koroške vasi na Pristavo. Tam smo si na kratko oddahnili. Potem smo pot nadaljevali po gozdu do ceste za Podgrad, kjer smo se odločili, da se bomo na Mehovski hrib povzpeli po strmi poti. To je bil za mnoge, predvsem tiste, hoje nevajene otroke, tudi najtežji del. Malo pod vrhom se pot razcepi. Tisti, ki so šli po levi, so ubrali običajno pot, na desno pa nas je čakala dobro zavarovana plezalna stena. Najbolj pogumni so jo ob mojem varovanju z užitkom preplezali.

Kratek oddih na vrhu je bil namenjen obveznemu vpisu v planinsko knjigo in uživanju v razgledu. Skupaj smo si ogledali še razvaline gradu Mehovo in se po drugi poti počasi spustili v Podgrad in naprej proti izhodišču.

Končnega druženja so se udeležili skoraj vsi veroukarji in ena od mam, čeprav je bil pohod sprva mišljen kot druženje celih družin. Vseeno smo se na najboljši možen način poslovili od veroučnega leta in se že veselimo naslednjega, kjer nas ponovno čakajo znani in  neznani izzivi.

Andreja Bartolj Bele