Obnašanje v cerkvi in tišina pri sveti maši

V cerkvi, ki je božja hiša, se obnašamo drugače kot v drugih prostorih. V cerkvi ne tekamo, ne klepetamo, ne kričimo in podobno. Zato tudi starši poskrbite, da se bodo vaši otroci vedli tako, da ne bodo motili zbranosti drugih vernikov. Otroci naj ne tekajo po cerkvi, se ne sprehajajo med mašo, ne govorijo glasno. Razumljivo je, da otrok vsega tega še ne razume, vendar pa ga je k temu potrebno navajati že od začetka. Razumljivo je, da otrok ne zdrži dolgo časa na miru in ko pride do tega, se mirno umaknite, da nebi motili vseh prisotnih, ki so prišli k bogoslužju.

V cerkvi naj vladata tišina in zbranosti. Tudi pri bogoslužju je na posebnih mestih predvidena tišina, v kateri premišljujemo, kar smo slišali ali doživeli oziroma je predvidena tudi skupna tiha molitev. 

Zelo lepo je, in hvaležni smo vsem, ki pred svetimi mašami skrbite, da se v skupni glasni molitvi pripravljamo na bogoslužje. Potrebno pa je, da je neposredno pred sveto mašo, tudi možnost za tiho pripravo na srečanje z Bogom. Zato naj se vse glasne molitve pred sveto mašo zaključijo 5 min pred začetkom (to je takrat, ko se prižgejo luči). Takrat naj bo čas za tiho molitev ali premišljevanje tega, kar se bo zgodilo med obhajanjem Kristusove daritve.

K tihi skupni molitvi smo povabljeni tudi po vzkliku duhovnika molimo, ponekod imajo tihoto tudi po prebranem evangeljskem odlomku  in predvsem po obhajilu. Samo kadar ni petja, molimo po obhajilu skupaj molitev »Duša Kristusova«. Kadar pa se pri maši poje, pa na koncu obhajilne pesmi duhovnik presodi ali bo molitev ali tišina.

Tudi po koncu svete maše si privoščimo kakšno minuto tihote, da v svojem srcu ohranimo milost, ki smo jo prejeli.