Homilija

Za evangelijem sledi homilija, ki je del bogoslužja in se zelo priporoča saj je duhovna hrana vernike. V homiliji se naj razlagajo vidiki prebrane božje besede ali drugega stalnega ali spremenljivega dela mašnih besedil. Vedno je potrebno upoštevati pomen praznika in potrebe poslušalcev homilije. Homilijo ima navadno mašnik, lahko pa jo zaupa somašniku ali diakonu, nikoli pa ne sme imeti homilije laik. V posebnih primerih lahko duhovnik ali škof, ki ne somašuje tudi nagovori v homiliji, vendar mora biti v primernih liturgičnih oblačilih. V posebnih primerih beremo pismo škofa namesto homilije. Homilija je zahtevana ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri vseh mašah pri katerih je navzoče ljudstvo, ostale dni pa se jo toplo priporoča, še zlasti v adventnem in postnem času ter velikonočnem času in ob priložnostih, ko ljudje napolnijo cerkev v večjem številu. Razlika med pridigo in homilijo je, da je homilija del bogoslužja svete maše, pridiga pa je verski nagovor z moralnim naukom. Pridige so torej pri bogoslužjih izven svete maše.

Homilije ne smemo nadomeščati s branjem različnih pobožnosti ali ostalih besedil za duhovno branje, saj to ni skladno z duhom bogoslužja svete maše. Pri vseh nagovorih v cerkvi pozorno poslušamo, za zgled si lahko vzamemo Dominika Savia, ki je znal povedati celotno pridigo Don Boska.