Molitev očenaš

Evharistična molitev se zaključi s peto ali recitirano molitvijo »Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu«, ki izraža tesno povezanost božjega ljudstva s svojo glavo, ki je Jezus Kristus. Za tem sledi molitev očenaša ali Gospodove molitve. Mašna knjiga predvideva uvod na tri načine, ki pa je lahko prilagojen v duhu namena molitve očenaša pri sveti maši. Slednji namen pa ni nekaj osebnega ampak ga določi Cerkev, ki na tem mestu postavi to molitev, da se pripravimo na prejem nebeških darov Jezusovega telesa in krvi. Namen molitve je, da se kot Božje ljudstvo nove zaveze povežemo med seboj in z Bogom v otroški vdanosti. Molitev očenaša med sveto mašo ni namenjena za posamezni namen, denimo za rajnega, ali za zdravje, ali kot spomin, ko obhajamo maše ob pomembnih obletnicah ali dogodkih. Pogostoma se dogaja da oblikovan uvod, ki ga sicer misal dopušča, zgreši bistvo in postane mala pridiga ali nagovor. Zato je potrebno vedno znova poudarjati namen molitve očenaša med sveto mašo, ki se razlikuje od vseh drugih priložnostih molitve očenaša. Po skupni molitvi duhovnik nadaljuje molitev, kjer običajnim sedmim prošnjam očenaša doda še štiri. Te pa zaključi ljudstvo s pritrdilno molitvijo »Tvoj smrt oznanjamo Gospod, in tvoje vstajenje slavimo«. Pri molitvi očenaša pri maši imajo razprostrte roke le duhovniki.